Začetek pomladi je za vse vrtičkarje čas, ko komaj čakamo, da zavihamo rokave in se lotimo dela. Vsak, ki je poskusil zelenjavo in sadje z domačega vrta, ve, da je čisto drugačnega okusa, kot tista iz trgovine, ki je prepotovala pol sveta, ki ni bila utrgana v času popolne zrelosti in je prepojena s številnimi kemikalijami, da ostane na polici čim dlje časa sveža.

V prejšnjem stoletju je bilo vrtnarjenje običajno, če si le imel košček gredice – velikokrat kot potreba in z veliko dela. Sem je sodilo tudi shranjevanje in konzerviranje. Potem pa je s koncem stoletja prišel čas, ko je bilo moderno iti na tržnico in na trgovskih policah izbrati vse kar potrebuješ. Okolica hiš se je zasadila z okrasnim rastlinjem in uredila zelenica, velikokrat z oznako: samo za gledanje. 🙂 K sreči smo prišli do spoznanja, da je vsak košček zemlje zlata vreden, da je lahko tudi lep okras, da ni le delo, ampak sprostitev in da dobro imeti na razpolago svež pridelek vedno pri roki.

Zato, četudi niste tisti srečnež, ki premore vrt, njivico ali sadovnjak, si omislite vsaj nekaj loncev na okenski polici, postavite korita na balkon ali zasadite posode na terasi. Ali pa si izprosite gredico ali dve pri sosedih, bližnjemu kmetu. Uživali boste v bogatih okusih, na razpolago boste imeli kakovostne in sveže sestavine pri pripravi jedi. A košček zemlje ni le prostor, kjer pridelate zelenjavo, zelišča, sadje ali šopek rožic. To je prostor za aktivno preživljanje vašega prostega časa, je prostor za igro, zabavo, učenje in tudi sproščanje ter umirjanje.

Za začetek najprej premislimo, koliko prostora imamo na razpolago in kaj imamo radi na krožniku. Če je na razpolago le nekaj loncev, zasadimo zelišča, ki jih velikokrat uporabljamo, posadimo kakšen češnjev paradižnik, čili, »snack« papriko, plezajočo špinačo, ki ji bomo trgali listke, mehiško in inkovsko kumaro, da bomo izrabili višino. Vse to lahko lepo kombiniramo tudi s cvetlicami, če se jim na okenskih policah ali balkonu ne moremo odreči.

Če imate na razpolago veliko površino, bodite čim bolj samooskrbni. Posadite tudi zelenjavo, ki vam bo prav prišla za ozimnico in shranke, ali pa jo boste pobirali v hladnejših mesecih. Morda pa je čas za izdelavo plastenjaka, steklenjaka ali vsaj tople grede.  Z malo iznajdljivosti vam zelenjave nikoli ni potrebno kupovati. Pripravite še kakšen kompostnik – domačega komposta ni nikoli preveč. Morda pa se letos lotite pridelave kakšne bolj eksotične zelenjave ali pa že nekoliko pozabljene.

Ne glede na to, ali vrtnarite v loncih ali na gredah, poskrbite, da bo dela čim manj. Velik prijatelj vrtičkarjev je zastirka. Veliko manj je zalivanja, nič pletja, zemlja pa pod zastirko ostane rahla. Izberite lahko ovčji filc, slamo, seno ali  različne rastline.

Zdaj pa le na delo. Začnite z navdušenjem, ne komplicirajte, kajti vedno nekaj zraste in za nasvete ter učenje je vedno čas. In kmalu boste čisto vrtičkarsko okuženi. 🙂