Pa smo jo končno dočakali: pomlad v polnem razmahu. Juhuhu! Pravi užitek je brkljati po vrtu, občudovati in se čuditi, saj je vsak dan kaj novega, se sprehajati po sončku ali pa samo uživati v prijetni toploti.

No, če ste upoštevali moj predlog, da spomladi ne kaže hiteti s presajanjem plodovk, bo pa zdaj že počasi pravi čas za to. Ko se poslovijo ledeni možje in Zofka, se lotimo dela. Raje kakšen dan kasneje, kot prezgodaj.

Paradižnik – princ med plodovkami. Brez njega prav gotovo na vrtu ne gre, pa tudi na balkonu se bo našel kotiček za en velik lonec .Če še niste jedli paradižnika, še toplega od sonca, sveže utrganega z rastline, je skrajni čas, da pokusite ta vrhunski užitek. Pa naj bodo pravi velikani ali drobni kot kroglice grozdja.

Tisti, ki niste mojstri doma pridelanih sadik, morate pred nakupom sadik vedeti, kaj želite od paradižnika. Naj vas ne zavedejo slike in ugodne cene.  Želite zgoden pridelek ali pridelek vse do zime, velike plodove, da se boste pohvalili pred sosedi ali so vam ljubši majhni plodovi, imate raje sladek ali bolj kisel okus, so vam všeč slastne, sočne  stare sorte ali pa morda trše novejše? Kaj pa barve – rdeča, rumena, črna, oranžna, zelena, rjava, roza?

Torej, ko veste kaj želite in nabavite sadike, ki morajo biti čvrste, zdrave, lepe zelene barve, z dobro razvitimi listi in steblom ter močnim koreninskim sistemom, je čas za sajenje.

Izberite sončno in zavetrno mesto. Tla naj bodo odcedna in bogata s hranili.

Jaz naredim sadilno jamico, globoko okoli 20 cm, vanjo dam nekaj komposta in pest zrezanih kopriv. Ob jamici zapičim bambusov količek, ki bo kasneje nudil oporo. Na gredici ne sme biti prevelike gneče, zato ga sadim vsaj 50 cm narazen, med vrsticami je razdalja 50 do 100cm, odvisno od bujnosti sorte. Paradižnik vedno posadim globje, kot je rasel v lončku, saj ima to dobro lastnost, da tudi po steblu požene korenine – če je potrebno spodnjo etažo listov odstranim. Posadim tako globoko, da so zadnji listi nekaj centimetrov nad površino prsti. Sadike le še zalijem, tako, da jih ne močim po listih in potem jih le opazujem in se veselim njihove rasti.

Čez nekaj časa pa se bomo posvetili njihovi oskrbi med letom, a najprej naj malo zrastejo. 🙂