Kopriva, ožarnica, pečnica ali žagalica je za nekatere nadležen plevel, a drugi jo častimo kot dragoceno rastlino.

Uporaba cele rastline je zelo raznolika. V kulinariki uporabljamo sveže ali zamrznjene mlade poganjke, v domači lekarni cenimo njene zdravilne in lepotilne sestavine, na vrtu je odlična sestavina v naravnih gnojilih, škropivih in v kompostu.

Pri nas je nepogrešljiva in jo veliko uporabljamo. Zdaj je prave velikosti, da naberemo velik šopek kopriv in pripravimo na primer macerat in tinkturo za domačo lekarno.

KOPRIVNI MACERAT

Macerat je pripravek, ki nastane z namakanjem zeli v maščobi – je torej maščobni izvleček neke zeli. Postopek traja nekaj časa, a priprava je enostavna. S posušenimi koprivami napolnimo kozarec in jih prelijemo s kakovostnim, stabilnim oljem (npr. oljčnim ali sončničnim). Kozarec postavimo za 40 dni na toplo mesto. V tem času se bodo izlužile zdravilne oziroma negovalne  učinkovine, ki so topne v maščobah. Macerat precedimo in shranimo na temnem mestu. Uporabimo ga kot masažno olje pri vnetih sklepih, hemoroidih, suhi koži, pikih, … ali si pripravimo mazilo.

TINKTURA IZ KOPRIV

Tinktura je pripravek, ki nastane z namakanjem rastlin v alkoholu – je torej alkoholni izvleček nekega zelišča. S posušenimi koprivami napolnimo kozarec in jih prelijemo z domačim sadnim žganjem ali z etanolom nižje koncentracije. Na toplem mestu pustimo kozarček 40 dni. V tem času se bodo izlužile zdravilne oziroma negovalne  učinkovine, ki so topne v alkoholu. Potem tekočino precedimo in shranimo v temnem prostoru. Tinktura nam v  obkladku lajša bolečine v sklepih, mišicah, … odlična je za nego las, ko jo po pranju vtremo v lasišče.

Če vam je še kaj kopriv ostalo, pa si pripravite koprivno omleto, narastek, špinačo, z njo pripravite skutni nadev za palačinke, juho, …

Zdaj pa le po košarico, pa na rokavice ne pozabite, če niste koprivni strokovnjak za pobiranje ali pa velik junak. 🙂

Kdaj drugič  pa bomo pripravili koprivna škropiva in gnojila še za vrtičkarske navdušence.